Na Mostu na Soči se zapira lekarna. Povedali so jim, da nove ne bodo dobili

Na Mostu na Soči deluje lekarna s koncesijo, ki pa jo bodo konec junija zaprli. Kot so pojasnili na občini Tolmin, jih je koncesionarka obvestila, da pogodbo o koncesiji zaradi upokojitve odpoveduje.

Občina je želela poiskati novega koncesionarja, a ministrstvo za zdravje koncesije ni odobrilo. Občina namreč ne izpolnjuje zakonsko določenega merila, da se lekarna ustanovi, če je število prebivalcev na njenem gravitacijskem območju večje od 6.000.

Kot je pojasnil župan Tolmina Alen Červ, ima občina slabih 11.000 prebivalcev, na ministrstvu pa so jim pojasnili, da ne izpolnjujejo pogoja zadostnega števila prebivalcev za poslovanje dveh lekarn, temveč le za lekarno in podružnico lekarne.

"Na tej podlagi je občina skladno z zakonom o lekarniški dejavnosti zaprosila drugega koncesionarja, Lekarno Tolmin d. o. o., ki ima lekarno v Tolminu, da nam sporoči, ali je na lokaciji dosedanje lekarne Most na Soči pripravljen postati začasni prevzemnik koncesije oziroma enoto na Mostu na Soči voditi kot svojo podružnico. Toda od Lekarne Tolmin d. o. o. smo prejeli negativen odgovor," je navedel župan.

Lekarna v Tolminu, ki je odprta od ponedeljka do sobote, ob nedeljah in praznikih pa izvaja dežurno službo, je od Mosta na Soči oddaljena pet kilometrov, tako da z vidika same dostopnosti po besedah župana ni težav. Toda, kot dodaja Červ, "zagotovo trenutna zakonodaja ne deluje v prid razvoju podeželja in dostopnosti storitev na redko poseljenih območjih".

Kot pravi, bi bilo z vidika dostopnosti idealno, da bi imele lekarne izpostave vsaj tam, kjer delujejo ambulante družinske medicine – v Tolminu, Mostu na Soči in Podbrdu.

Neživljenjskost zakonske določbe

Kot je še povedal Červ, bodo na neživljenjskost zakonske določbe, ki je bila po njihovih informacijah implementirana za regulacijo izvajanja lekarniške dejavnosti v večjih mestnih središčih, opozorili ministra za zdravje in predlagali korekcijo zakona, ki naj omogoča izjeme za podeželska območja, kjer je poselitev redkejša, je pa dostop do osnovnih storitev ključen za ohranjanje prebivalstva.

"Prav tako bi bilo smiselno upoštevati turistični obisk, saj se število prebivalcev v dolini Soče med poletno sezono praktično podvoji, kar trenutno v zakonskih določbah ni upoštevano," je še opozoril. Kot je dodal, se s podobno situacijo v Posočju soočata tudi Kobarid, ki ima okrog 4.000, in Bovec, ki ima okrog 3.000 prebivalcev.

Tudi tam bo v primeru upokojitev nosilk koncesije po trenutni zakonodaji nemogoče ustanoviti novo koncesijo za lekarno. "To bi pomenilo, da bi se morali prebivalci voziti tudi po eno uro do lekarne," je še izpostavil tolminski župan.

Lekarniška zbornica: pomembna je ekonomska vzdržnost

Kot pravijo v Lekarniški zbornici Slovenije, zakon o lekarniški dejavnosti (ZLD-1) določa merila za mrežo lekarniških enot na primarni ravni glede na potrebo prebivalstva po dostopu do zdravil, razdaljo med lekarniškimi enotami, število prebivalcev in prisotnost zdravstvene dejavnosti na primarni ravni.

Lekarna se lahko ustanovi, če število prebivalcev na gravitacijskem območju presega 6.000 in je med lekarniškimi enotami na urbanih območjih vsaj 400 metrov, na neurbanih območjih pa vsaj 5 kilometrov.

Lekarniška podružnica se lahko ustanovi, če je na gravitacijskem območju vsaj 2.500 prebivalcev, če je v kraju organizirana zdravstvena dejavnost na primarni ravni. Izjemoma se lahko podružnica lekarne ustanovi na demografsko ogroženih območjih, podružnica pa se lahko ustanovi tudi le za določen čas ali za določeno obdobje v letu.

Kot pojasnjuje predsednica zbornice Darja Potočnik Benčič, so merila postavljena tako, da zagotavljajo ekonomsko vzdržnost dejavnosti pri trenutnem sistemu financiranja dejavnosti, katere posledica je predvsem to, da pacient dobi kakovostno in učinkovito zdravilo, in da mu svetuje strokoven kader, ki je pretežno visoko izobražen in se stalno strokovno izpopolnjuje.

"Zaradi z ZLD-1 določene mreže imamo lahko dovolj farmacevtskih strokovnih delavcev, ki se jim omogoča stalno strokovno izpopolnjevanje in tudi napredek dejavnosti," pravi in dodaja, da to pomeni tudi, da lekarniške enote ne poslujejo z izgubami.

Iz sredstev ZZZS se namreč zagotavlja določena količina sredstev, ne glede na število lekarn v državi. "S povečanjem števila lekarn bi se višina sredstev na posamezno lekarno sorazmerno zmanjšala," pravi in poudarja, da ekonomska vzdržnost lekarniške dejavnosti na primarni ravni zagotavlja kakovost preskrbe in storitev, strokovno integriteto kadrov ter zmanjšuje pritiske za zagotavljanje dodatnih nejavnih ali celo komercialnih virov financiranja dejavnosti.

"Če bi prišlo do spremembe meril za mrežo izvajalcev lekarniške dejavnosti na primarni ravni, bi bilo treba hkrati tudi zagotoviti vzdržno financiranje, saj se bo le tako lahko v lekarnah zagotavljalo dostop do zdravil in storitev za njihovo varno in učinkovito uporabo. V nasprotnem primeru bi lahko prišlo tudi do zapiranja lekarn," še opozarja.

Zagotavljanje mreže izvajalcev lekarniške dejavnosti na primarni ravni je v rokah občin, ki lahko v ta namen ustanovijo javni lekarniški zavod ali podelijo koncesijo. "Poudarjamo pa, da zakon omogoča, da javni zavod ustanovi ali koncesijo podeli več sosednjih občin skupaj. Sodelovanje med občinami je tako velikokrat ključ do rešitve," svetuje predsednica lekarniške zbornice.